Nakup d.o.o. brez vložka

 

Zakon o gospodarskih družbah, ki ureja status družbe z omejeno odgovornostjo, že ves čas zapoveduje, da se premoženje, ki je potrebno za ohranitev kapitala in vezanih rezerv, družbenikom ne sme izplačati (495. člen ZGD-1).

 

Kaj to pomeni? Poglejmo bilanco stanja družbe Primer d.o.o.:

Premoženje   Kapital in dolg  
Denar 5.000 € Ustanovitveni vložek 7.500 €
Zaloge 15.000 € Dolg do banke 10.000 €
Terjatve 10.000 € Dolg do dobaviteljev 12.500 €
Skupaj 30.000 € Skupaj 30.000 €

Družba ima za 30.000 EUR premoženja in za 7.500 EUR kapitala.

 

Lastnik in direktor se je odločil, da mu bo družba posodila 500 EUR. Denar namerava vrniti čez eno leto. Po izplačilu denarja lastniku je bilanca stanja takale:

Premoženje   Kapital in dolg  
Denar 4.500 € Ustanovitveni vložek 7.500 €
Zaloge 15.000 € Dolg do banke 10.000 €
Terjatve 10.000 € Dolg do dobaviteljev 12.500 €
Posojilo lastniku 500 €    
Skupaj 30.000 € Skupaj 30.000 €

Je s to bilanco stanja kaj narobe? Je! Kršena je določba prvega odstavka 495. člena ZGD-1, ki se glasi:

“(1) Premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, se družbenikom ne sme izplačati. V premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 475. člena tega zakona, se ne štejejo posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu, kot je opredeljen v sedmem odstavku 38.a člena tega zakona, ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. Posojilo družbe iz prejšnjega stavka ter drug pravni posel, s katerim se doseže enak učinek, je ničen.”

Drugi stavek zgornjega teksta je relativno nov, z njim so se morale družbe uskladiti do 8. avgusta 2016.

 

Ker se v premoženje, potrebno za ohranitev osnovnega kapitala, ne štejejo več posojila družbeniku, družba Primer d.o.o. nima več zadosti premoženja, k bi podpiralo znesek osnovnega kapitala po zgornji določbi. Njen osnovni kapital ohranja le še za 7.000 EUR premoženja, kar ni dovolj.

 

In kakšne so možne posledice?

 

Možno je, da bosta družba in njen direktor oglobljena, globa znaša od 1.000 EUR do 6.000 EUR za mikro družbo in od 500 EUR do 4.000 EUR za direktorja. Skupaj torej do 10.000 EUR.

 

Družbe, ki so v poslovnih težavah ali pa zelo majhne družbe morajo še posebej paziti na spoštovanje zgornje določbe, da se ne bi po nepotrebnem izpostavile visoki globi. Najenostavneje je, da družbenikom, poslovodjem in povezanim osebam ne odobravajo posojil ali jim kako drugače ne izročajo premoženja, s čimer bi dosegli enak učinek. V praksi redko vidimo družbe v taki situaciji.

 

Vidimo pa povsem nekaj drugega: razne “kreativne” načine ustanavljanja novih družb, katerih namen je izogniti se bremenu vplačila minimalnega osnovnega kapitala v višini 7.500 EUR. Na primer:

a) družba X d.o.o. ustanovi družbo Y d.o.o., na njen račun vplača 7.500 EUR.

b) družba Y d.o.o. 7.500 EUR plača družbi X d.o.o.

c) družba X družbo Y proda osebi Z. Kupnina je 8.000 EUR.

d) oseba Z plača 500 EUR na račun družbe X d.o.o.

e) družba Y d.o.o. osebi Z odobri posojilo v višini 7.500 EUR.

f) družba X, družba Y in oseba Z sklenejo večstranski pobot v znesku 7.500 EUR, s katerim družba Y d.o.o. plača posojilo po pogodbi, oseba Z plača preostanek kupnine, družba X pa vrne denar, prejet v točki b) zgoraj.

g) posledica teh korakov je, da je oseba Z za 500 EUR stroškov postala družbenik družbe Y d.o.o., pri tem pa ji ni zagotovila osnovnega kapitala, saj ji dolguje 7.500 EUR.

Družba Y d.o.o. in njen direktor (tisti, ki je odobril posojilo) tako tvegata globi do višine 10.000 EUR. Družba X d.o.o.  je v teh poslih seveda izkušena, oseba Z pa ne, tako da posojilo najverjetneje odobri oseba Z kot novi direktor družbe Y d.o.o. Družba X d.o.o. tako ne tvega niti v koraku b), saj globa grozi družbi Y d.o.o., ki pa ima zdaj novega lastnika.

 

Možni so tudi drugi scenariji, nekateri manj spretni, nekateri pa še veliko bolj. Recimo tale:

a) oseba Z ustanovi družbo Y d.o.o.

b) znesek 7.500 EUR na račun družbe Y d.o.o. plača družba X d.o.o.

c) družba Y d.o.o. denar vrne družbi X d.o.o. takoj po vpisu družbe X d.o.o. v register.

d) oseba Z prevzame dolg družbe X d.o.o. do družbe Y d.o.o. v višini 7.500 EUR.

e) posledično oseba Z spet dolguje družbi Y d.o.o. 7.500 EUR in ji tako ne zagotavlja premoženja, potrebnega za ohranjanje osnovnega kapitala.

Globo spet tvegata družba Y d.o.o. in oseba Z. Aktivnosti pa še ni konec.

f) družba X d.o.o. izroči osebi Z premoženjske pravice, ocenjene na najmanj 7.500 EUR.

g) oseba Z premoženjske pravice proda družbi Y d.o.o. in tako poravna svoj dolg, nastal v točki d) zgoraj.

h) oseba Z plača družbi X d.o.o. račun za storitve v zvezi z ustanovitvijo družbe Y d.o.o.

Predvidevamo, da:

– oseba Z ni napovedala dohodka v obliki darila, prejetega od družbe X d.o.o.

– ocena stvarnega vložka ni realna, zakaj bi ga sicer družba X d.o.o. podarila? Če bi bila ocena realna, bi lahko podarila kar denar.

– da družba Y d.o.o. ni obračunala dohodnine pri nakupu premoženjske pravice.

—-

Našim strankam svetujemo, da pri ustanovitvi nove družbe ne uporabljajo tako kreativnih postopkov, pri katerih se izpostavljajo visokim globam zaradi različnih kršitev zakonodaje. Priporočamo uporabo tudi drugih statusnih oblik podjetij, s katerimi lahko problem rešijo tisti, ki na začetku poslovne poti ne premorejo zadostnega vložka za ustanovitev d.o.o. Včasih se na ta način da tudi kaj prihraniti pri davkih. Zakonito in brez nepotrebnih kršitev zakonodaje. Za več informacij smo vam na voljo na info@semafor.si ali na 08 2055 950.

 

Dodaj odgovor