Preiskava računovodskih izkazov

Novela Zakona o gospodarskih družbeh (ZGD-1l) je prinesla kar nekaj povsem nepotrebnega birokratiziranja, med drugim tudi preiskovanje računovodskih izkazov majhnih družb.

Nov 7. odstavek 57. člena ZGD-1 tako predpisuje:

»(7) Revizor opravi preiskavo letnih računovodskih izkazov in izrazi mnenje v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi pri tistih majhnih kapitalskih družbah, ki po pripoznanju merijo opredmetena osnovna sredstva po revalorizirani vrednosti ali vrednotijo finančne instrumente, za katere ni objavljene cene na organiziranem trgu, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, ter naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti. Preiskava letnih računovodskih izkazov mora biti izvedena v roku šestih mesecev po koncu poslovnega leta.«

 

Nova določba se uporablja od 1.1.2016 naprej, torej bodo morale majhne družbe, ki se najdejo v učeni dikciji zgoraj, v letu 2017 plačati dodatne stroške preiskovanja računovodskih izkazov.

Majhnim družbam tako v izogib nepotrebnemu administriranju svetujemo, da:

  • opredmetenih stredstev NE vrednotijo po revalorizirani vrednosti (kar sicer omogočajo novi Slovenski računovodski standardi, ki veljajo od 1.1.2016 naprej);
  • finančnih instrumentov, ki ne kotirajo na borzi, NE vrednotijo po pošteni vrednosti;
  • naložbenih nepremičnin prav tako NE vrednotijo po pošteni vrednosti.

 

Kakšnega posebnega vsebinskega razloga za revaloriziranje sredstev oz. merjenje po pošteni vrednosti ne najdemo. Namera družbe, ki bi želela na ta način “olepšati” premoženjsko stanje, bo s strani financerjev hitro spregledana. Na drugi strani pa bodo financerji hitro odkrili skrite rezerve družbe v razliki med tržnimi in knjigovodskimi vrednostmi premoženja. Družba bo svoje premoženjsko stanje resnim financerjem (bankam, novim lastnikom…) zlahka razkrila. Razkrivanje poštenih vrednosti najširši javnosti pa nima posebnega smisla in družbi ne prinaša prav nobenih koristi.

 

ZGD-1 (55. člen) po novem od 1.1.2016 družbe po velikosti deli takole:

“(2) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:

        povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,

        čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 eurov, in

        vrednost aktive ne presega 350.000 eurov.

(3) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:

        povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,

        čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000 eurov, in

        vrednost aktive ne presega 4.000.000 eurov.

(4) Srednja družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:

        povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,

        čisti prihodki od prodaje ne presegajo 40.000.000 eurov, in

        vrednost aktive ne presega 20.000.000 eurov.

(5) Velika družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena ali majhna družba po tretjem odstavku tega člena ali srednja družba po prejšnjem odstavku.”

Preiskovanje računovodskih izkazov je obvezno tudi za mikro družbe, saj ZGD-1 ne določa izjeme zanje.

 

Robert Potočnik

Dodaj odgovor