Podjetja in njihovi lastniki, s katerimi sodelujem v prodajnem postopku, imajo različna mnenja glede javne objave namere o prodaji podjetja.
V praksi vedno pogosteje zagovarjam mnenje, da javna objava v večini primerov ni najboljša rešitev za iskanje potencialnih kupcev. Potencialni kupci malih lastniško zaprtih podjetij so najpogosteje podjetja, ki poznajo dejavnost podjetja, ki se prodaja, in v njej vidijo različne poslovne možnosti. Take potencialne kupce lastnik podjetja navadno pozna; srečuje jih na trgu, jim konkurira…
Z javno objavo se ne seznanijo le potencialni kupci podjetja, ampak tudi kupci blaga in storitev, konkurenti, dobavitelji, zaposleni v podjetju in osebni znanci lastnika. Pogosto to ni dobro, saj so te skupine ljudi, povezane s podjetjem, skeptične do menjave lastništva in lahko začnejo “za rezervo” ali pa zares iskati druge poslovne povezave: kupci iščejo rezervnega dobavitelja, dobavitelji zaostrijo dobavne pogoje, konkurenti postanejo še bolj napadalni, zaposleni se prestrašijo zaradi bodoče menjave šefa in iščejo drugo zaposlitev, osebni znanci so nevoščljivi…
Podjetjem in njihovim lastnikom, s katerimi delam, zato najpogosteje svetujem, da namero o prodaji podjetja sporočijo le vnaprej določenim potencialnim kupcem.