Normirani stroški za podjetnika – spremenjeni pogoji v letu 2018

Podjetniki, ki imajo priglašeno ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih stroškov, lahko v letu 2018 računajo na naslednje spremembe Zakona o dohodnini:

  1. višina normiranih stroškov bo omejena na 40.000 EUR za podjetnike, ki niso zavarovani vsaj pet mesecev v letu, oziroma na 80.000 EUR za tiste, ki pogoj zavarovanosti izpolnjujejo;
  2. normiranih stroškov ne bo več moč uporabljati, če bodo povprečni prihodki iz dejavnosti v dveh zaporednih letih presegli 150.000 EUR;
  3. v prihodke se bodo šteli tudi prihodki povezanih oseb.

 

Najnovejše velja od danes naprej (prispevek smo osvežili 28.9.2017), saj bo verjetno sprejet predlog zakonodaje, ki ga je Vlada potrdila 28.9.2017.

 

Ministrstvo za finance, ki je prvotni predlog sprememb objavilo tukaj, trdi, da so spremembe pripravljene “s ciljem povečati učinkovitost in pravičnost sistema ter zmanjšati tveganja zlorab sistema in vplivov na obnašanje deležnikov na trgu dela”, s čimer se ni moč strinjati, kar lahko podkrepimo:

  1. sistem ne more biti bolj učinkovit, če je bolj zapleten;
  2. za koga je sistem bolj pravičen, če je davčna obremenitev višja, ne znamo ugotoviti;
  3. zlorabe sistema so možne zdaj in bodo tudi potem.

Če je zloraba to, da “naj bi podjetja zaradi ugodnejše davčne obravnave zaposlovala razvojnike preko statusa s.p.”, kot navaja Ministrstvo, potem bi kazalo premisliti o odpravi nesmiselno zapletene definicije odvisnega razmerja v Zakonu o dohodnini, ki se glasi:

“3) Za odvisno pogodbeno razmerje se šteje:

1.     delovno razmerje in

2.     vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo.”

Odvisno razmerje bi moralo biti definirano nedvoumno, za podjetnika v odvisnem razmerju bi na primer lahko šteli le tistega, ki ima v poslovnem letu le enega kupca. Pika. Kot posledico te ugotovitve pa bi lahko naročnikom takih podjetnikov predpisali minimalno plačilo na uro. V jasni ureditvi bi bilo mnogo težje običajno obnašanje in delovanje podjetnikov in njihovih naročnikov opredeliti kot zlorabo.

 

V naši pisarni imamo veliko izkušenj pri delu s podjetniki normiranci, zato vam lahko pomagamo pri razrešitvi vprašanj, nastalih ob spremembi ureditve. Pišite nam na info@semafor.si ali nas pokličite in uporabite naše uporabno kratko davčno svetovanje.