Odvisno pogodbeno razmerje je delovno razmerje

Zakon o dohodnini v 35. členu že kar dolgo časa in razmeroma skromno definira odvisno pogodbeno razmerje.

Najbolj pogosto odvisno pogodbeno razmerje je delovno razmerje. To posebno pogodbeno razmerje ima veliko značilnosti, med katerimi so morda najpomembnejše: 

  • pravica delodajalca dajati navodila za opravljanje dela;
  • pravica delodajalca uveljavljati konkurenčno prepoved v času trajanja delovnega razmerja in 
  • uživanje obsežnega pravnega varstva s strani delojemalca. 

Odvisno pogodbeno razmerje v smislu Zakona o dohodnini pa ni samo delovno razmerje, pač pa tudi vsako drugo pogodbeno razmerje, ki “kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo” na naslednje načine: 

  • delodajalec nadzira delo in daje navodila v zvezi z opravljanjem dela ali storitev;
  • način opravljanja dela ali storitev je podoben kot pri delovnih razmerjih;
  • plačilo za opravljeno delo ali storitev je urejeno podobno kot pri delovnih razmerjih;
  • zagotavljanje sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev poteka na način, da je fizična oseba v odvisnem / podrejenem položaju;
  • druge pravice ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca so urejene tako, kot je to običajno pri delovnih razmerjih. 

Zakaj je zapletena tematika sploh pomembna? Zato, ker je obdavčitev plače v okviru delovnega razmerja bistveno drugačna kot obdavčitev drugih dohodkov, ki niso plača. Pri tem delodajalci ne stremijo k sklepanju podjemnih pogodb v različnih variantah, ki so vse po vrsti astronomsko obdavčene. Prava davčna alternativa v praksi je najemanje samostojnih podjetnikov za izvajanje storitev, ki bi jih lahko izvajali tudi uslužbenci v delovnem razmerju. Razlika v obdavčitvi  in zagotavljanju pravic je bistvena, o prvi smo že večkrat pisali

Poglejmo popolnoma namišljene primere:

1. Frizerski salon najema podizvajalce za delo v salonu. Ti so registrirani kot samostojni podjetniki. Delo opravljajo v delovnem času, imajo neplačan odmor za malico in neplačan dopust. 

2. Proizvodno podjetje pri izbiri izvajalcev za delo v proizvodnji najema tudi samostojne podjetnike. Ti morajo delati v določeni izmeni in natančno upoštevati navodila za delo v proizvodnji.

3. Storitveno podjetje delavcu, ki je v rednem delovnem razmerju, občasno plačuje tudi storitve, ki jih delavec opravlja kot samostojni podjetnik. 

V vseh treh izmišljenih primerih je velika verjetnost, da gre za odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo. Dohodek iz takega razmerja se imenuje plača in je tako tudi obdavčen. Dacar na obisku si bo pošteno pomel dlani in vsa plačila računov samostojnim podjetnikom obdavčil kot neto plačo, torej jim prištel še vse prispevke, akontacijo dohodnine, zamudne obresti in globe. Konkretno zavezo za tako ravnanje vsebuje pojasnilo Furs. Delodajalec bo moral na drugi strani pošteno pljuniti v roke, če bo želel dodatne dajatve plačati, če mu bo to sploh uspelo. Zneski so lahko zelo visoki, če gre za nekaj podjetnikov, ki so kot podizvajalci delali več let. 

Kot smo že vajeni, zakonodaja daje le splošen okvir za ravnanje v praksi. Delodajalcem svetujemo, naj se izogibajo najemanju podizvajalcev (podjetnikov in družb) na način, ki bi lahko predstavljal odvisno pogodbeno razmerje. 

Če bi lahko vplivali na odločitve zakonodajalca, bi mu svetovali naslednje: 

a) odpravo vsakršne opredelitve odvisnega razmerja, ki ni hkrati delovno razmerje (s tem odpadejo pojasnila, sodni spori, inšpekcijski postopki…); 

b) naj pusti podjetnikom in družbam, da sklepajo posle za dela, ki se lahko sicer poverijo tudi delavcem v delovnem razmerju (saj morajo tudi podjetniki spoštovati zakonodajo ter plačevati prispevke in dohodnino);

c) naj odpravi vse ostale morebitne ovire, ki delavcu in delodajalcu onemogočajo svobodno izbiro, ali bosta pogodbeni odnos definirala kot delovno razmerje ali pa kot razmerje med delodajalcem in podjetnikom (v veliki večini primerov bo delodajalec še vedno želel skleniti delovno razmerje, ki tudi njemu zagotavlja pravice, ki jih je v obligacijskih pogodbah težko dogovoriti). 

Za dodatna pojasnila nam pišite na info@semafor.si ali nas pokličite na 08 2055 950. Za naše pogodbene stranke so pojasnila brezplačna, ostalim pa jih zaračunamo kot cenovno ugodne svetovalne storitve

Dodaj odgovor