Skrita past pokojninske reforme za lastnike družb

Pripis 26.12.2012: spodnji prispevek ni več aktualen. Glejte nov prispevek.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pred dnevi predstavilo predlog pokojninske reforme.

Predlog novega ZPIZ-2 vsebuje tudi pomembne novosti, ki bodo, če bodo sprejete, močno vplivale na davčna bremena lastnikov zasebnih podjetij:

 

a) 145. člen

Določa zavarovalno osnovo, v katero se bodo najmanj 25% lastnikom družb štele tudi dividende oz. izplačila dobička. Najnižja zavarovalna osnova za lastnike bo 90% povprečne plače, za samostojne podjetnike pa najmanj 60% povprečne plače.

Zavarovalna osnova lahko raste do 3,5 kratnika povprečne plače.

“145. člen

(osnove za samozaposlene, družbenike in kmete)

               (1) Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona je zavarovalna osnova.

               (2) Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ugotovljen skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec.

               (3) Za dobiček iz prejšnjega odstavka se za zavarovance iz 16. člena tega zakona štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije, dividende in drugi dohodki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za druge dohodke, dosežene na podlagi lastniškega deleža. Za dobiček iz prejšnjega odstavka se za zavarovance iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona šteje renta, prejeta iz naslova ukrepov kmetijske politike za prenos kmetijskega gospodarstva.

               (4) Če dobiček zavarovanca iz 15. in 17. člena tega zakona ne preseže 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če dobiček zavarovanca iz 16. člena tega zakona ne preseže 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, je zavarovalna osnova ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

               (5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena je najvišja zavarovalna osnova za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena tega zakona 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

               (6) Zavarovalna osnova po tem členu se določi na podlagi podatkov – iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ali iz odločbe o odmeri dohodnine, ali obračuna davčnega odtegljaja, ali obvestila o višini katastrskega dohodka za napoved za odmero dohodnine – za preteklo leto z upoštevanjem podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno zavarovanje, plačanih s strani Republike Slovenije, ter glede na podatke o povprečni letni plači zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto, na katero se nanaša dobiček, na podlagi katerega se določa zavarovalna osnova. Za obračun akontacije dohodnine po tem odstavku se šteje obračun, ki je bil ali bi moral biti vložen do roka, določenega z zakonom, ki ureja davčni postopek. 

               (7) Če za posameznega zavarovanca iz tega člena ni na voljo podlaga iz prejšnjega odstavka za uvrstitev v zavarovalno osnovo, ker se v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ne izda odločba o odmeri dohodnine, se zavarovalna osnova določi v višini iz četrtega odstavka tega člena.

               (8) Zavarovalna osnova, določena v skladu s predhodnimi odstavki tega člena, se uporablja do določitve dobička za naslednje obdobje.

               (9) Zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ob vstopu v zavarovanje plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, določene v četrtem odstavku tega člena, razen če so bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi. V tem primeru ti zavarovanci plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja.

               (10) Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar najmanj od zavarovalne osnove iz četrtega odstavka tega člena. Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %.

               (11) Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se v skladu s tem členom zavarovalna osnova ne določi na novo.

               (12) Če se ugotovi, da zavarovalna osnova, od katere se plačujejo prispevki, ni pravilna, davčni organ z odločbo določi novo zavarovalno osnovo in poračun prispevkov za nazaj.

               (13) Podrobnejši način določanja zavarovalne osnove po tem členu določi minister, pristojen za finance, s soglasjem ministra, pristojnega za delo.”

 

b)  15., 16. in 17. člen

V teh členih so opredeljene osebe, za katere veljajo določbe 145. člena.

“15. člen

(samozaposlene osebe)

                (1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost.

                (2) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so v tujini vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti in se zanje v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

 16. člen

(družbeniki)

                (1) Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki (v nadaljnjem besedilu: družbenik) osebnih in kapitalskih družb v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji (v nadaljnjem besedilu: družbenik) zadrug in so poslovodne osebe.

                (2) Osebe iz prejšnjega odstavka, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z družbo, v kateri so imetniki poslovnega ali članskega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerih imajo neposredno ali posredno najmanj 25 % glasovalnih pravic ali najmanj 25 % delež v kapitalu določene pravne osebe, se ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena tega zakona prednostno zavarujejo po prejšnjem odstavku.

                (3) Obvezno se zavarujejo tudi osebe, ki so ustanovitelji in poslovodne osebe zavodov, katerih ustanovitveni akti ne določajo, da se presežek prihodkov nad odhodki uporabi izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti.

                (4) Osebe iz prejšnjega odstavka se, ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena tega zakona, prednostno zavarujejo po prejšnjem odstavku.

 17. člen

(kmetje)

                (1) Obvezno se zavarujejo nosilci in člani kmetije po predpisih o kmetijstvu, ki samostojno opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje te dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela, če se ne šolajo in niso uživalci starostne, predčasne ali invalidske pokojnine, če ob vložitvi prijave v zavarovanje dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana dosega najmanj znesek, ki ga določi ministrica ali minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za kmetijstvo.

                (2) Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dohodek, ugotovljen po predpisih, ki urejajo dohodnino, in sicer kot seštevek dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka druge kmetijske dejavnosti in dohodka dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

                (3) Pod pogoji, ki so določeni s predpisi o morskem ribištvu, se za osebo iz prvega odstavka tega člena šteje tudi oseba, ki je vpisana v evidenco ribičev in opravlja dejavnost gospodarskega ribolova, pri čemer se za dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje dohodek, dosežen z gospodarskim ribolovom.

                (4) Obvezno se zavaruje tudi prenosnik kmetijskega gospodarstva, ki za prenos prejema rento iz naslova ukrepov kmetijske politike, če ni uživalec pokojnine. “

 

c) 410. člen

Ta člen določa prehodno obdobje, v katerem bodo določbe 145. člena uveljavljene.

410. člen

(odložitev začetka uporabe določb o najnižji osnovi

za plačilo prispevkov ter o dohodkovnem cenzusu)

                (1) Ne glede na določbe prvega odstavka 147. člena tega zakona, 149. člena tega zakona ter drugega odstavka 152. člena tega zakona znaša v prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2013 in v letu 2014 v znesku 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2015 znaša 52 %, v letu 2016 znaša 54 %, v letu 2017 znaša 56 %, v letu 2018 pa 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

                (2) Ne glede na določbi četrtega in devetega odstavka 145. člena tega zakona znaša za zavarovance iz 15. in 17. člena tega zakona v prehodnem obdobju dobiček za določitev najnižje zavarovalne osnove in najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu 2013 in v letu 2014 v znesku 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2015 znaša 52 %, v letu 2016 znaša 54 %, v letu 2017 znaša 56 %, v letu 2018 pa 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

                (3) Ne glede na določbi četrtega in devetega odstavka 145. člena tega zakona znaša za zavarovance iz 16. člena tega zakona v prehodnem obdobju dobiček za določitev najnižje zavarovalne osnove in najnižja osnova za plačilo prispevkov v letu  2013 in v letu  2014 v znesku 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se od leta  2015 do leta 2017 znesek vsako leto zvišuje za deset odstotnih točk, dokler ne doseže zneska 90 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

                (4) Ne glede na določbo šestega odstavka 130. člena tega zakona se zavarovancem iz 18. člena v prehodnem obdobju v letu 2013 in v letu 2014 prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 50 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, znesek zvišuje za dve odstotni točki, tako da v letu 2015 znaša 52 %, v letu 2016 znaša 54 %, v letu 2017 znaša 56 %, v letu 2018 pa 58 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.

                (5) Ne glede na določbe četrtega odstavka 144. člena tega zakona, znaša v prehodnem obdobju najnižja osnova za plačilo prispevkov od plače in nadomestila plače v obdobju od leta 2013 do vključno leta 2017 v znesku 50 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže zneska 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, znesek zvišuje za dve odstotni točki tako, da v letu 2018 znaša 52 %, v letu 2019 znaša 54 %, v letu 2020 znaša 56 %, v letu 2021 pa 58 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

                (6) Ne glede na določbo četrtega odstavka 147. člena tega zakona v prehodnem obdobju znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona 57 % v letu 2013, 58 % v letu 2014, 59 % v letu 2015, od leta 2016 dalje pa 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.

                (7) Ne glede na določbo petega odstavka tega člena in določbo četrtega odstavka 144. člena tega zakona je najnižja osnova za plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. februarja 2013 minimalna plača.

                (8) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena in določbo četrtega odstavka 147. člena tega zakona je najnižja osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz petega odstavka 19. člena tega zakona za do vključno meseca februarja 2013 najnižja pokojninska osnova, povečana za davke in prispevke, po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.”

 

Zakaj je to pomembno? Če bodo določbe ZPIZ-2 sprejete, bodo vplivale na zavarovalne osnove družbenikov in samostojnih podjetnikov že v letu 2013. Pri izplačilu dividend in deležev v dobičku v letu 2012 je torej treba upoštevati tudi davčne posledice v letu 2013.

2 thoughts on “Skrita past pokojninske reforme za lastnike družb

  1. Zdravo,

    nisem cisto preprican, da izplacila dobicka v 2012 ze vplivajo na osnovo za prispevke za 2013.

    Pri prejsnjem predlogu (maj 2011) je bilo to ocitno, ker je bil zakon izrecno napisan tako, da se uporablja za nazaj. Tokrat tega ne vidim (morda sem zgresil), tudi iz clena 410 ni kaj posebnega razvidno prav glede tega. kvecjemu 411 namiguje v kontra smeri.

    lp
    Crt Jakhel

    1. Mislim, da imate kar prav. Sam razumem, da 410. člen odlaga obračunavanje prispevkov od novih zavarovalnih osnov iz 145. člena do leta 2018 oziroma 2019. Šele v teh dveh letih bodo zavarovanci plačevali prispevke brez uporabe določb 410. člena.

      Še nekaj: kot družbeniki se bodo tretirale tudi osebe s pogodbo o zaposlitvi (ne pa le poslovodno pogodbo) – 2. odstavek 16. člena. Ti pa zdaj niso zavarovani po 209. členu ZPIZ-1, zato 411. člen predloga ZPIZ-2 zanje ne bo veljal. In za te bo izplačilo dobička v letu 2012 vplivalo na prispevke v letu 2013. Laično ocenjujem, da je teh družbenikov zelo veliko.

      Hvala za koristen komentar.

Comments are closed.