Stanje (na določen dan oz. trenutek v času) premoženja, dolga in lastniškega kapitala vsakega podjetja lahko zapišemo takole:
sredstva = dolg + lastniški kapital.
Sredstva zajemajo celotno v poslovnih knjigah zajeto premoženje podjetja, na primer:
– osnovna sredstva,
– finančne naložbe,
– neotipljiva sredstva,
– terjatve,
– zaloge,
– denar in
– časovne razmejitve.
Dolg je celotni kratkoročni in dolgoročni dolg, na primer:
– obveznosti do dobaviteljev,
– prejeta kratkoročna posojila,
– prejeta dolgoročna posojila,
– bodoči dolg (časovno razmejen, na primer rezervacije).
Lastniški kapital je tisto, kar ostane, ko od premoženja odštejemo dolg.
V praksi se pogosto vprašamo, ali je znesek lastniškega kapitala, ki ga preberemo iz bilance stanja podjetja, enak vrednosti ali ceni, ki bi jo bilo moč iztržiti pri prodaji tega kapitala.
Knjigovodska vrednost lastniškega kapitala je le naključno enaka ali podobna možni ceni tega kapitala. Razlogi so lahko naslednji:
– osnovna sredstva so izkazana po vrednostih, ki ne ustrezajo tržnim cenam,
– finančne naložbe niso izkazane po tržnih vrednostih,
– neotipljiva sredstva niso unovčljiva,
– niso oblikovani popravki vrednosti terjatev, ki ustrezajo dejanskemu stanju njihove unovčljivosti,
– zaloge so neidoče,
– časovne razmejitve niso unovčljive,
– za ustvarjanje donosov podjetja so pomembna sredstva, ki niso evidentirana v bilanci stanja (znanje zaposlenih, poslovne povezave, dobro ime pri kupcih, sistem kakovosti…).
Če bi bila vsa sredstva v bilanci stanja izkazana po tržnih cenah in bi bil tudi ves dolg izkazan pravilno, bi knjigovodska vrednost lastniškega kapitala lahko predstavljala možno ceno, vendar le v primeru, ko bi šlo za podjetje, pri katerem je osnova za vrednotenje obstoječe premoženje (na primer podjetje, pri katerem večino premoženja tvorijo naložbe v nepremičnine, vrednostne papirje…) oziroma bi bila primerna metoda vrednotenja metoda čiste vrednosti sredstev.
Najpogosteje so temelj za vrednotenje malega podjetja njegovi bodoči donosi. V takem primeru (teh je večina) knjigovodska vrednost kapitala skoraj nikdar ne odraža možne cene.
Lastniki malih podjetij me včasih sprašujejo po možni ceni njihovih podjetij. Zgodi se, da pričakujejo odgovor zgolj na podlagi računovodskih izkazov, sestavljenih za statistične in davčne namene. Na taka vprašanja ne morem odgovoriti (razlogi so navedeni zgoraj). Kakršnekoli odgovor bi bil zgolj ugibanje.