Londonski The Economist je pred kratkim objavil zanimiv komentar o iskanju priložnosti med recesijo. Med recesijo se močno premešajo poslovne karte, gospodarski zemljevid je po koncu recesije precej drugačen kot pred njo:
1. Med recesijo (v primerjavi s časom prosperitete) dvakrat več podjetij močno napreduje v smislu poslovne uspešnosti;
2. 70% podjetij, ki so izboljšala poslovno uspešnost v recesiji, to uspešnost zadrži tudi po koncu recesije;
3. Le manj kot 30% tistih podjetij, ki so v recesiji nazadovala, uspe napredovati po koncu recesije.
Trije tipi podjetij v recesiji uspevajo bolje kot ostala podjetja:
1. Velika, uveljavljena podjetja – znižujejo stroške, prevzemajo tržne deleže propadlih konkurentov, nakupujejo poceni podjetja;
2. Podjetja, ki so sposobna inovirati – lansirajo nove izdelke, intenzivno vlagajo v razvoj;
3. Podjetja, ki recesijo izkoristijo za tržno repozicioniranje – opuščajo neperspektivne programe in se preusmerjajo na nova poslovna področja.
Vse zgornje ugotovitve se nanašajo predvsem na velika podjetja, vendar ni odveč zapisati, da jim vse našteto uspeva le, če se pred recesijo niso preveč hrabro zadolževala in so tako ohranila zdravo razmerje med lastniškim kapitalom in dolgom.
Je torej pametno prodajati podjetje med recesijo?
Odgovor ni enostaven. Zelo verjetno je v tem času bolj pametno podjetja kupovati. Drastično znižanje naročil in obsega poslovanja je pri večini podjetij vendarle začasne narave, omogoča pa doseganje znatno nižjih cen lastniških deležev, kar lahko s pridom izkoristijo predvsem kupci malih podjetij.
Čas po recesiji pa ne bo enak času pred recesijo. Zato se pri nekaterih podjetjih morda naročila ne bodo nikoli obnovila do ravni pred recesijo. Torej je morda za prodajalce malih podjetij prav tako racionalno prodajati tudi med recesijo. Cena med recesijo sicer vključuje recesijski popust, vendar je možno, da bo po recesiji ta popust ostal ali se celo zvišal.
Lastniki malih podjetij svoja podjetja pogosto prodajajo iz osebnih razlogov, izredno redko je motiv za prodajo le finančne narave. V teh primerih je pogosto čas bolj pomemben od denarja in izvršena prodaja boljša kot poslovna stagnacija.